Tumgik
#dvorišče
tomaztinta · 4 years
Text
Rilkejeva pešpot, grad Devin ter Andrejev sejem (Sv. Andrej)
[YB] Rilkejeva pešpot, grad Devin ter Andrejev sejem (Sv. Andrej) Spremljaj naju na YOUTUBE kanalu M & T popotovanja https://lnkd.in/gs9JYAj Ter preberi BLOG: www.tomaztinta.com Spremljaj in deli objavo #tomaztinta #mtpopotovanja
Po dolgem deževnem mesecu novembru je končno prišel vikend, ki je bil nekoliko lepši. Seveda sva ta lepši in nekoliko manj deževen vikend izkoristila in se odpravila do bližnjega Sesljana na Italijanski strani, ki je od Nove Gorice oddaljen približno 30 km.
Tumblr media
LastnostiKrajiSesljan, Devin, Stara GoricaZanimiva doživetjaSprehod po Rilkejevi pešpoti Ogled Devinskega graduVstopnina v Devinski…
View On WordPress
0 notes
toticiklist · 4 years
Text
5. dan, torek, 14. 7. 2020: Barolo - Demonte, 70 km
Kljub temu, da po maminem nasvetu vsak dan zapisujem datum, na cesti izgubljam občutek za čas, ne samo za datum, pač pa tudi za dneve. Danes sem z namenom načrtoval krajšo etapo, ki je bila na koncu še krajša in lažja, kot je bilo predvideno, saj sem včeraj naredil tistih par kilometrov navkreber, ki sem se jih danes takoj spustil navzdol. Jutri me namreč čaka zelo zahtevna preizkušnja, zato mi je bistveno več pomenil kvalitetno izkoriščen čas, ki ga nisem preživel na kolesu. Pred mano sta dva alpska prelaza - en na italijanski strani, Colle della Lombarda (na 2.351 m, 21 km dolžine) in Col de la Bonette na francoski (2.715 m, 25 km dolžine), preko katerega gre tudi najvišja asfaltirana cesta v Franciji. Dan sem torej vzel malo bolj ležerno in ga namenil regeneraciji mišic, počitku in dokončni reorganizaciji moje prtljage.
Če je bil včeraj psihično naporen dan, sem danes sprejel same prave odločitve, ki bodo pozitivno vplivale na nadaljnji potek poti. Po malo daljšem spancu, kot prejšnje dni, se je bilo prijetno zbuditi v objemu sončnih žarkov in trenutek sem takoj izkoristil, da se razgledam po okoliških vinogradih, v katerih včeraj nisem mogel ravno uživati. Ker sem imel dovolj mojih hitrih, praznih in monotonih zajtrkov iz trgovine, sem se odločil, že ker sem preskočil večerjo, da pojem zajtrk iz samopostrežnega bifeja v kampu. No, ne vem, če sem omenil, ampak ta kamp je kar na nivoju - že če pogledam parkirane avtodome, ki so večji od mojega stanovanja in orjaške fordove pickupe, s katerimi bi lahko oral njivo. Sam zajtrk pa ni samo obilen in raznovrsten, ampak je prav elegantno in estetsko pripravljen v kantini, zgoraj v kmečki hiši. Na lesenih mizah je razstavljeno od klobas, domačih sirov, jogurtov, kruhov in rogljičkov, sadnih in čokoladnih kolačev, pisanega sadja in kave iz staromodne kovinske kangljice, "gazda", ki je skupaj z bratom obenem kelnar in receptor, pa s svojo pojavo, dobrosrčnim nasmehom in razposajenim glasom, ki močno spominja na Benignija, tako da sem samo čakal, kdaj bo iz omare vzel kak kostum in začel žonglirati svskodelicami in krožnički, sprejema goste in z njimi na hitro pokramlja. Dvorišče z mizami je zelo domačno urejeno, usedel sem se tako, da sem imel pogled na trojico, ki je s prekrižanimi nogami, preudarnimi gibi in prefinjenimi nasmeški sedela za mizo in debatirala v angleščini - čeprav dva evidentno nista bila anglosaksonca, ter sofisticirano poležavala na lesenih ležalnikih (dolgi lasje, bež pulovrček in rjave kratke hlače so obvezni). Ne vem, kaj si morajo ti ljudje misliti, ko se nasproti pojavi tip v oprijetih kolesarskih najlonkah, ki začne vase metati vse vrste hrane, ki sicer v enem obroku nikakor ni združljiva, kot svinja, ki je prišla v mesto. Sicer me to niti ni kaj preveč brigalo in sem veselo mešal marmeladne rogljičke z jogurtom, čokoladno tortico in klobase s siri, kot da ne vem, da me čaka rekreacija.
No, nekje na dveh tretjinah poti, ki se je ustavila v podalpskem svetu, sem pogledal najprej v nebo in potem še v telefon in uvidel, da noči verjetno ne bom preživel suh. Odločil sem se, da je čas, da si končno privoščim toplo posteljo in lasten wc. Po krasni ozki cesti skozi gozd, kjer sem, obdan z alpskimi vršaci, končno lahko zadihal gorski zrak, za katerim hlepim od začetka potovanja in ki mi je v trenutku prečistil glavo in pljuča, sem prispel do nastanitve (malo pred načrtovanim kampom), ki sicer ne vem, če ima več kot dve zvezdici, a v mojem srcu si je prislužila vseh pet, saj sem pod eno streho dobil vse, kar me te dni osrečuje - hrano, vodo, školjko in posteljo.
Vso popoldne je deževalo. Vem pa, da za dežjem vsakič, brez izjeme, slej ko prej posije sonce. Če se bo uresničila napoved, bom jutri uspel ujeti razglede, o katerih sanjam, odkar sem začel bolj redno kolesariti.
Treba bo rano vstati.
Tumblr media Tumblr media Tumblr media Tumblr media Tumblr media Tumblr media
2 notes · View notes
totalldonbosko · 5 years
Link
0 notes
bojanambrozic · 4 years
Text
Najden je bil prvi kos meteorita Novo mesto
Najden je bil prvi kos meteorita Novo mesto
Najden je bil prvi kos meteorita Novo mesto. Najditelj je gospod Gregor Kos, ki je meteorit našel 4. 2. 2020 okoli 16. ure na dovozu na dvorišče svoje hiše v vasi Prečna pri Novem mestu. Masa meteorita znaša 203 g. Po preliminarnih raziskavah gre za navadni hondrit. Meteorit je dobil uradno ime Novo mesto.
Tumblr media
Meteorit Novo mesto
Tumblr media
Najditelj meteorita g. Gregor Kos na lokaciji najdbe meteorita
Tumblr media
Najdite…
View On WordPress
0 notes
sloveniaincolours · 5 years
Text
Ciprače
Tumblr media
Prekmurci so svojim hiškam nekdaj rekli ciprače.
Tumblr media
Mi smo se z njimi seznanili na topel jesenski dan v že omenjeni vasi Filovci in tamkajšnjem Muzeju na prostem.
Tumblr media
Cimpr je les in cimprana hiša je lesena hiša ometana z ilovico in krita s slamo.
Tumblr media
Prekmurska hiša je bila na strani, ki je gledala na cesto, pobarvana rdeče,
Tumblr media
na nasprotni strani, ki je gledala na notranje dvorišče pa je bila fasada…
View On WordPress
0 notes
nakupek · 5 years
Photo
Tumblr media
Viseče mreže za #sprostitev in #uživanje ! Potrebujete #časzase in sprostitev? Samo predstavljajte si, kako prijetno bi bilo poležavati v viseči mreži, nekje v senci dreves. Popolna sprostitev, ravno pravšnja za vroč poletni dan. Namestite jo lahko na teraso ali na dvorišče. Še posebno dobro pa se viseče mreže obnesejo na kampiranju.   #Visečamreža, ki vas bo očarala s čudovito, morsko barvno kombinacijo, je izdelana iz kakovostnih materialov. Ima črtast vzorec, v katerem se izmenjujejo temno modra, svetlo modra in bela barva.  Mrežo lahko s pomočjo primernih nosilcev pritrdite med drevesa, na teraso ali na ogrodje. Za ogled vseh izdelkov link in bio 😉 (at Slovenia) https://www.instagram.com/p/ByX56fpFWIR/?igshid=qry2g8n8xz4j
0 notes
gorindol · 5 years
Photo
Tumblr media
7. Ruthin tek
Po letu odsotnosti sem se spet vrnil na Bled.
Silvo, Pavlo, Vali in jaz smo se zjutraj skupaj odpeljali proti veslaškemu centruna Bledu, ker je glavno prizorišče tega dobrodelnega teka. Vali je odtekla 4 kroge in postavila osebni rekord v razdalji, skoraj 24 kilometrov. Mi trije smo naredili 7 krogov in odtekli maratonsko razdaljo. Čas ni bil nič posebnega, smo se pa v enem od krogov povzpeli še na Blejski grad, kjer pa nas žal niso spustili na dvorišče. Sledila je še zaslužena hidracija, kremšnite smo pa odnesli domov in jih snedli šele zvečer.
Tumblr media
0 notes
filologija · 6 years
Text
Latinski raziskovalni tabor v Celju
Tumblr media
Od 27. do 29. septembra 2018 je v Celju potekal latinski raziskovalni tabor, na katerem so sodelovali učenci od šestega do devetega razreda z dveh ljubljanskih osnovnih šol, OŠ Prežihovega Voranca in OŠ Milana Šuštaršiča. V intenzivnem in inovativno zasnovanem programu so se učenci, nastanjeni v Dijaškem domu Celje, seznanili z rimskim municipijem Celeia. Na samostojni delavnici v celjskem lapidariju ter na ekskurziji v rimsko nekropolo v Šempetru so se spoznali z epigrafiko.
Celeia in predmetnik
Obravnavali so celo plejado s tem povezanih učnih snovi. Med njimi so bila rimska domovanja in prehrana; rimsko mesto; ozemlje današnje Slovenije v rimskih časih; podlage za pisanje in antične knjižnice; in rimsko štetje let, mesecev in dni. Spoznali in dramsko uprizorili so tudi vrsto antičnih mitov, kot so ugrabitev Evrope, Meduza, Ifigenija na Avlidi in med Tavrijci, Ganimed, Kastor in Poluks, Herakles in Alkestida. V povezavi s temi vsebinami so utrjevali slovnična pravila ter besedišče ter se spoznavali z osnovami latinskih pisem. Staršem so zadnji dan tabora poslali pravcato latinsko razglednico.
Jeziki štejejo
Tabor ima že dolgo tradicijo, ki jo je na OŠ Prežihovega Voranca začela profesorica Aleksandra Pirkmajer. Kot je razvidno že iz imena, Lingua Latina laeta vicesima septima, je letos potekal sedemindvajsetič. Vodila ga je profesorica Tea Kranjc s pomočjo profesorice Julije Hoda, ki je pomagala kot spremljevalka in somentorica. Obe poučujeta na OŠ Prežihovega Voranca. Učence z OŠ Milana Šuštaršiča je spremljal profesor Gašper Kvartič. Obe šoli sta del večletnega projekta "Jeziki štejejo" (JEŠT), ki ga vodi Pedagoška fakulteta, v latinskem delu pa poteka s sodelovanjem Filozofske fakultete UL in Pedagoškega inštituta. Na taboru je tako sodeloval tudi dr. David Movrin z Oddelka za klasično filologijo.
Otroke je zlasti navdušil celjski lapidarij, ki vsebuje več kot dvesto reliefov in arhitektonskih delov in je največji v Sloveniji. (Na tem ozemlju jih je bilo odkritih več, vendar je oče Marije Terezije Karel VI. v 18. stoletju ob obisku Celja pokazal tako prisrčno zanimanje za antične spomenike, da so mu meščani nemudoma poslali osem napisov za zbirko na Dunaju. Ta praksa se je nadaljevala tudi pod drugimi monarhi in najlepši spomeniki so vse do prve svetovne vojne odhajali v takratno prestolnico.) V 19. stoletju so odkrili okrog 30 zaobljubnih oltarjev in jih postavili v farno cerkev. Kasneje so za hrambo določili muzej in njegovo dvorišče, od leta 1963 pa ima Celje svoj lapidarij. Na napisih so pogosto omenjeni veterani, ki so se po dosluženi vojaščini naselili v mestu. Največ je veteranov druge legije (Italica). Ta je v te kraje prišla v času Marka Avrelija (161–180), ko so severno mejo imperija ogrožali Markomani in Kvadi.
Read the full article
0 notes
krabiteam · 6 years
Text
Peugeot 5008 1.6 BlueHDi 120 S&S
Tumblr media
“Čist drug avto!” je bil prvi komentar… in možakar me je na parkirišču ene izmed sevniških zasebnih pekarn izprašal o njem kar podrobno. Mere, moč motorja, koliko “papa”, koliko stane, kaj pa ima od opreme? Zjutraj! Ob 6:15. Benti! Tud zjutraj je povzročal tale avto obračanje glav! In čudenje, ker je bil ob testiranju, pa še danes… redkost na cestah. Bo pa bolje, ker se je že stari “zasidral” pri Slovencih in verjetno bo marsikateri lastnik starega P-5008 zamenjal… za novega. Sploh ker zgleda tako SUV-jevsko, tako trendovsko. Zakaj “izgleda”? A ni?
LED “podpis”
P-5008
Zadnje luči podobne P-3008
Podobnost z P-3008?
Ne, načeloma mu do tistega 100% SUV-jevstva manjka 4×4 pogon, ki ga pa Peugeot ( v povezavi s Citroenom ) ne ponuja. Ponuja pa t.i. ADVANCED GRIP CONTROL, ki pomaga, da se prednja, pogonska kolesa ne vrtita v prazno na bolj zahtevnih podlogah. Ni pa to 4×4 pogon, bodimo odkriti. Čeprav razmišljanje, kdaj pa potrebujemo 4×4 pogon… mogoče, ni odveč? Ko imaš priliko vozit avto z vgrajenim indikatorjem prenosa moči ( Renault KOLEOS, Blog Renault KOLEOS ), vidiš, da pri normalni vožnji, pa četudi čez ovinke, preklopa na zadnji pogon skorajda ni… le v res ekstremnih primerih vožnje skozi ovinek uide na zadnji pogon 10-15%. Pustimo ob strani, kdaj pa dejansko potrebujemo 4×4 pogon. Načeloma v slabih pogojih le ni odveč, če ga imamo… vendar, kot je že legendarni profi Brane Küzmič dejal… ni se problem hitro peljat, problem se je hitro ustavit… in takrat ti ne pomaga pogon, pač pa gume in zavore :-D.
V LEGNU (občina Slovenj Gradec)
cerkev sv. Ahacija v Kališah na poti čez prelaz Volovljek
Tudi v avtopralnico je potrebno zaviti 🙂
Avto je glede na predhodnika tudi shujšal. se je pa tudi spremenil v dimenzijah. Dolg je “reci in piši” 4,64 m. Medosna je pa kar 2,84 m ( 11 cm daljši od pretekle generacije in za 12 cm daljše medosje ). Od tal pa umaknjen skoraj 24 cm. Tako, da je vožnja lahko zelo udobna, je pa tudi lahko malo “offroad”-ovska… če je treba.
Motor? 88kW (120KM). “Mjčken” premalo za tak avto (kljub “samo” 1.365kg). Pelješ se, da ne bo pomote, odlično. Spet pa ga je bilo potrebno pognati malo v hrib, v serpentine. In ko ga porineš v ovinek in zahtevaš, da “skoči” iz ovinka, se majčeno upira in govori ” a ti to meni? No, malo počakaj, da vdihnem… :-)”. Skratka, verjetno bi bila izbira s 110kW (150KM) motorjem boljša. Da ne govorim o 133kW(180KM), ki pa mora bit kot “sneta sekira”.  Sploh s 6-stopenjsko avtomatiko. No, ta je ni imel. In zato je bilo potrebno malce telovadbe ( kar pa je, kot sem že omenil pri Škodi KODIAKU ( Blog Škoda KODIAQ ) lahko naporno, če človeka malo “matra” koleno. Drugače pa prestavlja Peugeot zelo lepo in zvezno.
Tumblr media
castle Sevnica and Peugeot 5008
PROS/CONS oz. “SLADKO/KISLE” ( če bi/ko bo tale avto testiral Ciril Komotar v Komotar minuti ( Komotar Minuta na FB ). Moja pripomba je definitvno volan. Če sem odkrit, mi zadeva izgleda “kul”! Mi pa ne ustreza, ker sem očitno ravno takšne višine, da mi ob pravilni postavitvi sedeža in volana, zgornja prečka zakriva serijske digitalne merilnike. In pa druga… te “preklete” tablice in zasloni na dotik ;-)… sploh pa, če moraš preko zaslona uravnavati tudi temperaturo. Malce prilagajanja potrebuje človek in verjetno čisto na pamet ne bo mogoče nikoli nastavit in bo potrebno pogledat na ekran. Je pa prednost, da je ekran vsaj visoko, tako, da človek vseeno manj umakne pogled iz ceste, kot pri drugih, kjer je ekran nižje, v armaturni plošči. Super pa izgleda “kokpit”, ki objame človeka in ima varen občutek. In pa seveda.. serijski digitalni merilniki, ki jih je pri VW koncernu potrebno doplačati.
Tumblr media
Cena? Ja tale grafitna “strela štarta pri 24-tih jurjih. Ampak ne boste zadovoljni. Asistenčne programe bo potrebno še doplačat… tako, da računajte raje na 3-4 jurčke več ;-)…. ta hud z asistenčnimi programi in ta hudo GT opremo in ta hudim motorjem, avtomatskim menjalnikom pa….38 jurjev, kar je pa že konkretna cena (zagotavlja vse… tudi masažo v sedežih in pa samodejno zaviranje v sili, opozorilnik pred naletom spredaj, sistem za ohranjanje voznega pasu in preverjanje utrujenosti voznika, samodejno prilagajanje svetlobnega snopa in prepoznavanje prometnih znakov, radarski tempomat s funkcijo samodejnega ustavljanja v kombinaciji s samodejnim menjalnikom, opozorilnik na vozila v mrtvem kotu, sistem za samodejno parkiranje in 360 stopinjski pregled okoli vozila… ;-). Avto je dober. Sicer pa, kateri pa ni. In pri odločitvi definitvno veliko vlogo igrajo preference. Kar pa naredijo vsakega posameznika unikatnega in prav je tako. Drugače bi še vedno vsi kupovali Forde T, ki bi bili v kakršnikoli barvi hočete, samo da je črna. ( Henry Ford: “A customer can have a car painted any color he wants as long as it’s black!” ). Tako je bilo na začetku avtomobilske revolucije… ;-).
Sevniški grad je bil v primeru P-5008 le izhodišče za “pohajkovanje”. Zatorej tudi lepa jutranja kulisa s sevniškega gradu. Mah, zdaj pa je že skrajni čas, da ga obiščete, ker se je pojavil že v treh blogih ;-)…
castle Sevnica
castle Sevnica
castle Sevnica
castle Sevnica
castle Sevnica
castle Sevnica
castle Sevnica and Peugeot 5008
Drugače je pa z gradom v Podčetrtku ( Grad Podčetrtek ). Ta nekoč lep in velik grad propada, ker se ne najde kupec zanj. To je tisti slavni grad, za katerega so na Bolhi naredili oglas, kjer se grad prodaja za 370 jurčkov. Ko se človek sprehodi po prostorih, lahko vidi vso veličastnost gradu, katerega začetki datirajo v 12. stoletje.
Notranjost gradu Podčetrtek
Notranjost gradu Podčetrtek
Pogled na notranje dvorišče
Notranjost gradu Podčetrtek
pogled proti Olimju
Pred zahodnim pročeljem gradu Podčetrtek
Notranjost gradu Podčetrtek
Roadtrip s P-5008 se je nadaljeval po Koroškem, kjer je možno poleg znanih krajev ( Dravograd, Črna, Mežica, Prevalje ) prespati tudi v majhnih butičnih hotelih (npr. Mini Apart Hotel Sonce ) ali pa turističnih kmetijah.
Dravograd
Dravograd
Mini Apart Hotel Sonce
Mini Apart Hotel Sonce
Mini Apart Hotel Sonce
Skratka čudoviti kraji. Da ne govorimo o Pavličevem sedlu in pa Logarski dolini. Prekrasni konci Slovenije. Ki kar kličejo po izletih.
Logarska dolina…. ja.. tam je res lepo…
Logarska dolina
Logarska dolina
Logarska dolina
Logarska dolina
Logarska dolina
Obsežen test P-5008 – Mat Watson (Youtube – test P-5008)
Uradna stran – Peugeot 5008
  Peugeot 5008 – true SUV or just a fancy lookalike? (beri gradovi na Slovenskem…) Peugeot 5008 1.6 BlueHDi 120 S&S "Čist drug avto!" je bil prvi komentar... in možakar me je na parkirišču ene izmed sevniških zasebnih pekarn izprašal o njem kar podrobno.
0 notes
njamimami-blog · 7 years
Text
Kot strastna gurmanka imam jesen rada predvsem zaradi nekaterih dobrot, ki nam jih ponuja letni čas. Na seznam prav gotovo spadajo jurčki, ki jih je bilo letos v izobilju, beli tartufi, ki omamno dišijo, kislo zelje in repa iz ozimnice, kostanj iz naših širnih gozdov in najslajši kaki ali rajsko jabolko.
V mojih koncih krasi to čudovito drevo skoraj vsako dvorišče ali vrt in nam daje jeseni sladke sadeže, ki jih najraje pojemo popolnoma zrele, kar z žličko. Sama ne zavržem olupka, ampak sadež pojem v celoti. Kaki je sladica že sam po sebi in ne potrebuje dodatkov. Vsebuje visok procent enostavnih in hitro prebavljivih sladkorjev v obliki glukoze in fruktoze. Vsebuje tudi vrsto pomembnih mineralov, kot so kalij, magnezij, železo, jod, krom, baker, selen in fluor. Uživanja kakijev je priporočljivo tudi zaradi antioksidanta betakarotena, ki je močan spodbujevalec imunskega sistema in vas varuje pred razvojem številnih bolezni, saj spodbuja delovanje imunskega sistema. Med vitamini boste našli tudi kar nekaj vitamina C in B vitamine (B1, B2 in B6). Popolnoma zreli sadeži urejajo in pospešujejo prebavo.
Današnji recept, ki sem si ga po občutku sproti izmišljevala za kakijevo tortico brez pečenja je enostaven in skriva nekaj zelo zdravih sestavin.
Potrebujete:
4 zelo zrele večje kaki sadeže (Postrgate ga iz olupka, lahko je tudi nekaj koščkov olupka. Pazite, da odstranite morebitne koščice)
200 g mletih mandeljev
200 g razkoščičenih dateljev
130 g stopljenega masla ali kokosovega masla (v kockah, brez okusa po kokosu)
6 listov želatine ali agar agar
vanilijev sladkor ali konica noža bourbonske vanilije
žlica limoninega oljčnega olja 
Datelje sesekljate velikih nožem zelo na drobno in jih primešate mletim mandeljem. Prilijete stopljeno maslo in vse skuhaj dobro premešate. Vse sestavine lahko tudi zmešate v multipraktiku, da dobite bolj gladko maso. Zmešane sestavine potlačite na dno tortnega modela in postavite za nekaj minut v hladilnik. Medtem postrgate zelo zrele sadeže kakija v visoko posodo. Pazite, da odstranite morebitne koščice, ki se lahko nahajajo v kakiju. Dodate vanilijev sladkor ali malo prave vanilije in zmiksate s paličnim mešalnikom. V hladni vodi namočite 6 listov želatine. Po 5 minutah želatino ožamete in jo počasi stopite na nizkem ognju, da se popolnoma raztopi. Stopljeno želatino primešate zmikasanemu kakiju. Kaki prelijemo čez tortni biskvit. Torto pustimo v hladilniku vsaj 1 uro, da se želatina nekoliko strdi. Pred serviranjem lahko okrasimo s sladkano stepeno sladko smetano ali kremo po izbiri.
V torti smo uporabili še dve zelo zdravi sestavini. Mandelji so pomemben vir kalcija, ki ga lahko nadomestijo vsi tisti, ki ne uživajo mlečnih izdelkov. So zelo nizko kalorično zivilo z nizkim glikemičnim indeksom. Dateljni, ki smo jih tudi uporabili v tem receptu so  odličen vir železa. Največje potrebe po železu imajo otroci v puberteti, nosečnice in doječe mamice. Vsebujejo veliko vlaknin, ki pospešujejo prebavo in odpravljajo zaprtost. Nosečnicam priporočam sladkanje in grickanje tega sadeže, ko vas zagrabi potreba po sladkem.
Privoščite si majhen košček narave in se posladkajte na zdrav način.
Sladek tek vam želi Njami mami.
  Današnji recept, ki sem si ga po občutku sproti izmišljevala za kakijevo tortico brez pečenja je enostaven in skriva nekaj zelo zdravih sestavin. Kot strastna gurmanka imam jesen rada predvsem zaradi nekaterih dobrot, ki nam jih ponuja letni čas. Na seznam prav gotovo spadajo jurčki, ki jih je bilo letos v izobilju, beli tartufi, ki omamno dišijo, kislo zelje in repa iz ozimnice, kostanj iz naših širnih gozdov in najslajši kaki ali rajsko jabolko.
0 notes
borut-blog1 · 7 years
Text
27.04. Makema
Se en dan za potepanje po otoku. Z JJ se za danes odlocimo pogledat NW del otoka. Wifi pri trgovini, nato se natočimo 8 plastenk po 5 l na javni pipi (dezevnica iz cisterne, zadaj, za zupanstvom je pipa za zalivanje vrta). Pojemo sendvič pred trgovino in pot pod noge. Cesta je vroca, iz nje puhti, vetra na cesti ni. Gremo na obalo, kjer vsaj malo piha in po mivki, pesku in kamenju počasi napredujemo. Po 4km se Julijan odloči, da ne gre vec naprej češ, da mu je vroce. Sedimo pod kokosovo palmo, izvrta luknjo v kokos. Voda je topla, zajfasta. Nic, gremo pa nazaj. Jaz ob obali, onadva po cesti. Najdem nekaj zanimivih skoljk, zal ne tako zanimivih kot tiste v galeriji v vasi. Grem nazaj na cesto, JJ sta ze precejdaleč naprej. Prometa ni, vsedem se na obcestni kamen, v senco. Iz bližnje hiše pride mož v kopalkah, kaksnih 40. Pozdravila se, vpraša od kod sem..itak nihče ne ve, kje je Slovenija. Pravi, da se gre kopat!!, ker da je čistil nasad. Vprašam ga, ali je na koncu ceste vas. Da ne, le par hiš v plantažah in letališče! Nedaleč pa so grebeni in se par lepih plaz.. Škoda, da nismo nadaljevali. Kmalu ta tem le pripelje avto, kombi 'Comune De Makemo'. Dvignem palec, teta ustavi. Notri Śok! Klima do konca, da me kar zaboli! Z JJ se dobimo v vasi, lačna sta! Pico bi jedla! Ob 18h odprejo, čakamo zunaj, da pride teta odpret! Okno v pritličju hiše, poleg miza in dva stola. Delajo za 'to go'. Velika pica 13 EUR. Kupimo se pivo v trgovini, ki je cez dvorišče. Nazaj grede, v vasi na ndkritem igrišču gledamo zadnjo vajo za jutrsnji folklorni nastop. ( pride bojda ministrica iz Tahitija na obisk). 20 punc in 6 fantov od 15-40 let, muzika: dva bobna, eden večji in zelo glasen, dve ukulele, kitara... Dirigentka, teta kaksnih 45, precej obilna (kot večina tukajšnji žensk) ima močan glas in poje skupaj s plesalci in muskontarji. Punce so kar dobro natrenirane: zibljejo se, lepo gibljejo in precej uporabljajo boke. Moški plešejo bolj energično, trdo, njihovi gibi so bolj odsekani. Lepo in zanimivo! Škoda le, da jih ne bomo videli jutri v kostumih.
0 notes
bojanambrozic · 6 years
Text
London, glavno mesto Anglije, predstavlja pomembno središče za bančništvo, finance, medije, kulturo, transport, turizem in znanost. Zato ga štejejo za eno najpomembnejših velemest na svetu. Iz stališča Slovenije pa je v London kljub precejšnji oddaljenosti (1200 km) od vseh velemest na svetu najlažje priti, saj z Brnika nizkocenovnik EasyJet vsak dan leti na letališči Stansted in Gatwick, Wizz Air pa na Luton. Skupno ima London kar 6 mednarodnih letališč (še Heathrow, City in Southend), ki skupaj predstavljajo po številu prepeljanih potnikov največjo mrežo letališč okoli enega samega mesta (155 milijonov prepeljanih potnikov). Sam sem v London letel na Stansted, nazaj grede pa z Gatwicka. Razlog je bil samo zato, ker je bilo tako ceneje. Ob kupovanju letalskih kart, ki so nemalokrat res vabljivo poceni, pogosto pozabimo, da se lahko zgodi, da bo povratna karta za vlak od letališča do centra Londona, dražja od same letalske vozovnice! V mojem primeru je to pomenilo dvakrat po 15 Funtov, kar je 34 € oziroma enako ceni leta v London v eno smer.
Severne Apneniške Alpe v Avstriji
Letališče Stansted
Letališče Gatwick
cof
Nad Belgijo
Zakaj sem sploh šel v London? V zadnjem času sem v naših časopisih objavil kar nekaj člankov s poljudnoznanstveno in strokovno tematiko. Za to delo sem bil običajno nagrajen s zelo skromnim honorarjem ali pa še to ne. Ker to rad delam in ker iščem novo službo, me je zanimalo, če in kako se lahko od tega posla da živeti. Zato sem se v Londonu udeležil mednarodne konference o znanstvenem novinarstvu UKCSJ 2018. Na konferenco nisem šel službeno, ampak sem od organizatorja konference prejel posebno štipendijo, s katero sem si lahko pokril stroške. Hvala!
oznor
sdr
cof
oznor
Konferenca mi je bila zelo všeč. Predvsem zato, ker je potekala nekoliko bolj v sproščenem duhu, kot znanstvene konference, ki sem jih vajen. Okrog 300 novinarjev in znanstvenikov iz celega sveta je cel dan razpravljalo in delilo izkušnje z najrazličnejših področij novinarstva. Meni osebno je bilo najbolj zanimiv t.i. koncept novinarstva z mobilnimi telefoni. In sicer še pred 10 leti so novinarji za prenos dogodka v živo potrebovali kamere, ki so stale nekaj 10.000 €, ogromno osebja ter posebno vozilo s telekomunikacijsko opremo, ki lahko stane tudi milijon €. Danes mobilni telefoni omogočajo prenos v živo praktično zastonj. In kot so pokazali na konferenci je kvaliteta videa mobilnih telefonov že tako dobra, da se skorajda ne da ločiti od posnetkov s profesionalnimi kamerami. Med drugim z mobilnimi telefoni intervjuje snemajo tudi novinarji BBC-ja, ker so opazili, da se običajni ljudje manj bojijo take kamere. So me pa na konferenci postavili povsem na trdna tla, da je novinarstvo trd kruh in da ni lahko priti do stabilnih in stalnih prihodkov.
Železniška postaja St. Pancras
Tipično Londonsko deževno vreme
Nebotičnik Gherkin tower
Po konferenci sem imel še en dan časa, da raziščem turistične znamenitosti Londona. Noč sem prespal v poceni hostlu, kjer nas je v eni sobi spalo kar 16.  Za prevoz po Londonu sem si nabavil kartico Oyster card, ki omogoča prevoz z Londonsko podzemno železnico, vlaki DLR in avtobusi. Na kartico je pred uporabo treba naložiti denar. Če na koncu potovanja ostane na kartici še kaj denarja vam tega vrnejo. Vendar kot se je izkazalo, Oyster card lahko kupite skorajda kjerkoli, denar vam pa vrnejo samo na zelo redkih in kar malo nalašč “skritih” lokacijah.
Greenwichki observatorij
Začetni poldnevnik
Arena O2
Jadrnika Cutty Sark
Tunel pod Temzo
Z raziskovanjem mesta sem začel v Greenwichu, kjer se nahaja Kraljevi observatorij. Tu leži začetni poldnevnik, ki deli svet na zahodno in vzhodno poloblo. Označuje ga jeklen trak, ki poteka čez dvorišče observatorija. Observatorija od znotraj nisem obiskal, saj mi je bilo 15 Funtov vstopnine, preveč samo zato, da bi se slikal na sredinski črti. S hriba na katerem leži observatorij sem se skozi park spustil do Pomorskega muzeja. V muzeju ni nič pretresljivo zanimivega. Zato ga lahko mirne volje izpustite. Bolj zanimiva je 85 m dolga jadrnica oz. kliper Cutty Sark, ki leži v bližini muzeja, na južnem obrežju reke Temze. Točno pri jadrnici sem vstopil v 370 m dolg tunel za pešce (Greencich foot tunnel), ki povezuje oba bregova Temze. Na drugi strani Temze sem se do središča mesta zapeljal z vlakom. Nato sem celo pot hodil peš, saj sem na način videl precej več mesta, kot če bi se vozil s podzemno železnico.
Tower bridge
Tower of London
Katedrala sv. Pavla
The Shard- z višino 306 m najvišja zgradba v Londonu
Millenium bridge
Millenium bridge in katedrala sv. Pavla
Glavne znamenitosti Londona so vse skoncentrirane v ožjem središču mesta ob reki Temzi. Prvi na vrsti je bil znameniti dvižni most Tower Bridge. Na severnem izteku mostu leži utrdba Tower of London. Zgraditi jo je dal Vilijem Osvajalec leta 1078. Potem pa je to dolgo časa bila ječa. Danes tu hranijo Britanske kronske dragulje. Med drugim k njimi sodi tudi Cullinan 1, največji diamant, ki so ga kdajkoli našli. Spet med je od obiska Towera odvrnila visoka vstopnina (25 Funtov).
London Eye
Umetnost prvič
Umetnost tretjič
Umetnost tretjič
cof
cof
Ob bregu Temze sem nadaljeval navzgor do katedrale sv. Pavla. Nato pa sem se sprehodil čez Millenium bridge do galerije moderne umetnosti Tate Modern. Obiska nisem načrtoval, ampak ker ni bilo vstopnine sem šel napast svojo radovednost, kljub svojemu ne preveč velikemu navdušenju za umetnost. No, in v galeriji me je kmalu minil še ves preostanek navdušenosti. V kot sobe vržena vržena spalna vreča in raztreseni “smeti” zame pač niso umetnost.
Big Ben popravljajo
Westiminstrska palača
Buckinghamska palača
Kraljeva straža
Nadaljeval sem mimo 135 m visokega vrtljivega kolesa London Eye do Westiministrske palače. Tu naj bi stala najbrž največja londonska znamenitost – ura Big Ben. Pa sem moral kar napeti oči, da sem jo sploh našel, saj je trenutno povsem prekrita z gradbenimi odri. Izza odrov kuka le ura. Od Big Bena sem se skozi park sv. Jamesa sprehodil do Buckinghamske palače, rezidence Britanskega dvora. Sem se že desetletja zgrinjajo turisti z vsega sveta z namenom, da bi videli menjavo kraljeve straže. Resnica pa je taka, da je od ograje (do koder te spustijo) do stražarjev kar 40 m. Zato se stražarje komajda vidi. Meni to ni bilo niti malo zanimivo.
Stegozaver
Okostje pleziozavra
Izumrli prič dodo
Originalno okoste This is a featured article. Click here for more information. Archaeopteryxa
Okostje sinjega kita
Orjaška sekvoja
Dinozaver
Lunarni modul
Raje sem skozi Hyde park nadaljeval do Londonskega naravoslovnega muzeja. Gre za enega najbolj pomembnih naravoslovnih muzejev na svetu s zbirko 37 milijonov predmetov. Med drugim v muzeju hranijo originalno Darwinovo zbirko fosilov in golobov, s katero je dokazal teorijo evolucije. Poleg tega tu najdete nekatera najbolj popolna okostja dinozavrov, vred z originalom praptiča archaeopteryxa. Z obiskom muzeja sem tudi zaključil svojo trstično pot čez Londona. Po mestu sem skupaj prehodil več kot 20 km.
https://video.relive.cc/27845300852_garmin_1539627288454.mp4
London London, glavno mesto Anglije, predstavlja pomembno središče za bančništvo, finance, medije, kulturo, transport, turizem in znanost. Zato ga štejejo za eno najpomembnejših velemest na svetu.
0 notes
metacitysymptoms · 8 years
Photo
Tumblr media
SKETCH for Nehushtan. META CITY SYMPTOMS | MATERIALNI POGOJI PRODUKCIJE #25 #VÍBORAS, ROG factory courtyard | Dvorišče Tovarne ROG,  Friday 1st, April, 20:00 | Petek 1.4. 2016 ob 20:00.
0 notes
stripko · 9 years
Text
Nova objava: Stanovanje na prodaj
-“Za vaše otroke res ne bo težav: šolsko dvorišče je pod vašim oknom!”
0 notes
metacitysymptoms · 7 years
Photo
Tumblr media
SIMPTOMI META MESTA° #43
EMBASSY DHM*
新 的 特 快 列 車
Dvorišče zraven Heglovega Pajka, ROG, Ljubljana 
Začetek: 27 Jan 2017 - 18:07 | Konec: 27 Jan 2017 - 19:08
0 notes