Tumgik
#čebula
pisankroznik · 4 years
Text
JEDILNIK 98
Torek, 9. junij 2020
 ENOLONČNICA Z BELIM FIŽOLOM
Sestavine: 500 g belega fižola, 1 velika rdeča čebula, 1 velik korenček, 1/2 zelene paprike, 1/2 rdeče paprike, 1 pločevinka paradižnikovih pelatov, 3 jedilne žlice olja, lovorov list, sol, poper, čili ali feferon
Skuhamo fižol in ga odcedimo ter vodo prihranimo. Na olja prepražimo dokaj debelo narezano čebulo (posolimo, da prej spusti sok), ddodamo na trakove narezani papriki. Ko vse skupaj nekoliko oveni, dodamo preostale začimbe in pelate. Na zmernem ognju kuhamo približno pol ure, da se sestavine razpustijo. Dobljeni omaki primešamo kuhan fižol. Po potrebi zalijemo s fižolovko.
Tumblr media
0 notes
toticiklist · 4 years
Text
13. dan, sreda, 22. 7. 2020: Montréjeau - Lourdes, 120 km.
Ne vem glede vas, ampak sam nisem nek velik "believer" v dobro ali slabo karmo, ker menim, da se v naravi nič ne zgodi po naključju in se VSE v mojem/vašem/našem svetu dogaja točno na tak način, kot smo določeno situacijo pripravljeni sprejeti, oziroma kot film, ki si ga v glavi zavrtimo še preden se nek dogodek sploh zgodi - ki je, ko se zgodi, iz naše perspektive nič drugega kot odraz našega psihičnega stanja, po domače volje, razpoloženja. Da dam primer - ko v neusmiljenem, neprekinjenem ritmu pol dneva vrtiš pedala, se ob tem pražiš kot čebula na malem ognju in te v nekem trenutku prime lakota, da bi požrl prasca, te žene samo ena stvar - ena življenjska potreba. Ko se v tisti sekundi ustaviš v lepem mestecu, v dobri veri, de se bo nekje že našel kak lokal, kjer pečejo tudi nekoč žive stvari z dušo in dajo za prilogo še kaj zelenega, in šokiran ugotoviš, da pa se grejo ti ljudje ob treh popoldne sieste, da je vsak najmanjši kotiček v mestu "ferme", prekleješ vse francoske matere, se spomniš, da je za Francoza vse, kar se ne oglaša po francosko, kot žabje kvakanje, da je Francoz kriv, da ti je zaprl vrata in si moral v pekarni pogoltniti tri poceni panine s piščancem in mocarelo, ki ti že silijo iz vseh lukenj po telesu in da si se zaradi taistih Francozov tako nalil vode, da si se na kolesu počutil kot dobri stari volk, ki je ravnokar snedel sedem kozličkov in se nameraval zlekniti v babičino posteljo. Takšnih in drugačnih možnosti podzavestnega podleganja udobju valjenja krivde na prvega, ki ga zagledaš, je na tovrstni poti res ogromno, in če bi se kot pravi Slovenec odločil svojo pot sprejemati na tak način, bi se imel zares, zares lepo. Ampak kar bi mi ostalo skritega, bi bila pristna človeška dobrota, ki ne razlikuje med jezikom, narodnostjo, religijo ali barvo kože, ta dobrota, ki ti priskoči na pomoč, ko se ti pred očmi pojavi slepa ulica, Francoz, svetovljan, ki krasno govori angleško, se spozna na kolesarske nezgode in ti povrhu s svojim dobrosrčnim glasom pove: "It's good, you asked for help.", ali Francozinja, ki te kljub jezikovnim preprekam in kljub temu, da je njena prikupna kantina še zaprta, premočenega in zadihanega v divjem nalivu sprejme, ti ponudi kavo, ti nalije vode in ti uspe priskrbeti kosilo, po katerem se ti bodo še naslednji dan cedile sline...ali kolesarji, Francozi, ki ti na cesti namenijo pozdrav, z besedo ali kretnjo roke, saj se jim že svita, v katero smer te vleče... Na koncu je odločitev, kako bom sprejel nek trenutek, samo moja - se bom zavedal, da sem bil kreten, ker sem te častil, ko si mi postregel s polno mizo, a te obenem dajal v nič in te preklinjal, ker mi nisi ponudil moje najljubše pijače? V hladnem in mokrem kampu, v zanikrnem hotelu, v pasji vročini ali stoletnih neurjih, v "čudnih" ljudeh in njihovih čudnih navadah... in nenazadnje lastnih slabih odločitvah, lahko vidiš problem - in nikoli se ne boš povzpel na vrh in nikoli ne boš videl dna.
Ko sem včeraj zapuščal Carcassone in se podajal v njegovo gričevnato zaledje, sem se počutil, kot da sem črta, ki plava po Van Goghovi sliki. Kot osamljen oglednik z Marsa sem lahko opazoval rumeno pokrajino, ki je delovala, kot da je človek pustil za seboj vse, kar ima, in se kar naenkrat odločil, da zapusti Zemljo. Prekrasne panorame so me spremljale po poti, ko sem se mukoma prebijal čez vrh enega klanca, pa naslednjega in naslednjega....Kam so ti prizori spokojnosti in sreče izginili do večera, ko sem se bolj ukvarjal z vprašanjem, kdo je kriv, da sem naredil dodatnih 15 km in da moram spati v dežju pod tanko plahto? Kako sem lahko spet dopustil, da je moj bes zasenčil vso dobroto, ki mi jo je ta dan namenila narava?
Danes sem se kljub dežju zbudil suh in spočit. Vzel sem si svoj čas in se celo obril, kot da grem na zmenek - pa saj sem šel na neke vrste zmenek. Zadnje čase se tako ali tako raje pogovarjam z gorami, kot s Francozi. Potem, ko sva z dobrim možem Guillaumom rešila problem z gumo in sem se, zdaj že tradicionalno ustavil v prvi pekarni (tokrat brez rogljiča!!!), je bila ura že spet skoraj poldne. In Tourmalet se sicer zaključi s Tourmaletom, ampak do njega je potrebno najprej priti, in to tako, kot je meni najljubše - čez hribe z ozkimi cestami in dvomestnimi nakloni, kjer si v prostem času krave brusijo kopita... Ko se mi je zdelo, da se cvrem v krušni peči in sem počasi drgnil najmanjši zobnik, mi je postalo jasno, da bom danes splezal na sveto goro kolesarstva. Na goro, ki so jo v svoji eni in edini prestavi žulili prvi gladiatorji Toura pred zdaj že krepko čez 100 leti. Imam jekleno voljo in preklemano močne noge. Noben hrib ni prestrm, predolg ali prezahteven. Danes me nič ne ustavi, niti siva oblačna krona, ki so si jo ob spremstvu rahlega vetra nadeli vrhovi. Prvi kilometri vzpona so zelo hvaležni, počasi te masira, ti pripravlja teren, ob cesti te spremlja glasba, ob kateri navdušeno zaplešeš, s Pacom na kitari in Mario na vokalu, medtem, pa se je dal Vsemogočni za vsak slučaj že prej pribiti na križ, ko je videl kam se podaja ta zmešani avanturist. Sam vzpon morda res ni najtežji ali najdaljši, ampak te kljub vsemu priklene na cesto. Zadnjih 10 kilometrov se povprečni naklon ne spusti pod 8,5%, na kar te prijazno opominjajo table na vsakem kilometru. Tukaj, Zlatolaska, tukaj se bova ustavila. Moram ujeti ta razgled, preden se usuje. Prizori, kot jih ponuja le malokatera cesta, ob katerih se ti zaskočijo usta, ob katerih bi rad bil del mahu, ki raste na skali tam čez ali kaplja v tistem veličastnem slapu, ki teče čez skoraj navpično pobočje. Ustavim še pri tabli za 3 km, da pofotkam - oblake, in pocuzam ta gnjusni kofeinski gel, ki mi je še ostal. Klanec ne popušča, za ovinkom se prikaže tabla za zadnji kilometer, pred mano se izrisuje vrh - in naj me vrag pocitra, Zlatka, da je obsijan s soncem. Težko opišem zadnji kilometer na takšnem hribu, v takem čustvenem trenutku, nekomu, ki se še ni znašel pred podobnim izzivom, ali pa je komaj na poti do tja. In mislim, da je prav tako. Takšne osebne izkušnje niso namenjene ubeseditvi, saj bi vsaka beseda, s katero bi jih poskušal nekako približati poslušalcu, izkrivila njihov dejanski pomen, moč in lepoto, ki jo je v tistem trenutku izkusil doživljatelj. Če bi mi v tistem trenutku na cesto postavili zid - bi ga preplezal, znova in znova. Pred mano se ob cesti ustavi ovca, se razkorači in uščije. "To je za srečo, za zadnje metre," mi prišepne, ko me pogleda čez hrbet, da se prepriča, ali sem jo zares videl. Ta planina je tvoj sekret, ti si njena gospodarica, klanjam se ti!
Zadnji ovinek, Zlatka. Uspelo nama je, spet sva na vrhu! In z vrha se razodene vsa poezija stvarstva. Spustim pedala, se na rahlo oprimem zavor in se prepustim njenemu toku....
Tumblr media Tumblr media Tumblr media Tumblr media Tumblr media Tumblr media Tumblr media Tumblr media Tumblr media Tumblr media
3 notes · View notes
bosstjanz · 7 years
Photo
Tumblr media
Naravne bobi palčke. #čebula #cebula
0 notes
iztokx · 4 years
Photo
Tumblr media
stoletna čebula https://www.instagram.com/p/B-hNl0yFEW_/?igshid=11n71xg8qjfmd
0 notes
andrej-food · 4 years
Photo
Tumblr media
Ancelj burger😲😲😲😳😳😋😋🤪🤪🤪😂 Dvojno meso(💯% govedina), zelena solata, karamelizirana čebula, paradižnik, cheddar sir, pečena slanina, hišna omakica in domača bombetka…… Drip Drip 🗣️🗣️🗣️🗣️🗣️ Pokliči in naroči si svojega Tel. št. 07 35 68 121🍴🍔🍔☎️📞☎️📞📲📱 #gostilna #gostilnaslovenija #gostilnapezdirc #pezdirc #semic #visitbelakrajina #visitsemic #igbelakrajina #belakrajinagreendestination #belakrajina #burningman #burger #burgerancelj#burgenland #foodstagram #foodstylist #picoftheday #hungry #ancelj #top #reserve #call #smuk #mirnagora (at Gostilna Pezdirc v Beli krajini) https://www.instagram.com/p/B5XYlXUg9vb/?igshid=1ra4nh4iv31m2
0 notes
njamimami-blog · 6 years
Text
Čemaž je zelo zdrava in okusna rastlina, ki nam jo trenutno ponuja narava. Vsako leto mediji poročajo o zastrupitvah z rastlinami podobnimi čemažu. Sama sem mnenja, da je zelo težko zamenjati čemaž z drugimi strupenimi rastlinami.
Ker je čemaž tudi pri nas čedalje bolj priljubljeno zelišče, iz njega lahko naredimo odlične namaze ali popestrimo solato, ga številni ljudje sami nabirajo v naravi. Čemaž v Sloveniji raste aprila ter maja na gosto poraslih predelih in na vseh koncih države. Pri nabiranju čemaža pa je potrebno biti previden, saj po zunanjosti nekoliko spominja na zelo strupene šmarnice in jesenski podlesek.
Čemaž lahko zraste že marca, šmarnice pa uspevajo šele maja in rastejo tudi junija. Glavno vodilo pri prepoznavanju čemaža pa je, da mora rastlina dišati po česnu, saj podobni, omenjeni strupeni rastlini, nimata takšnega vonja. Šmarnice, znane tudi kot solzice, ima sicer prav tako bele cvetove, vendar pa so ti povsem drugačne oblike, saj bolj spominjajo na kronice, pri čemažu pa so cvetovi bolj suličaste oblike.
Jesenski podlesek ima prav tako suličaste liste, vendar nekoliko temnejše barve, listi pa rastejo skupaj in so žlebaste oblike (zenska.com).
Tumblr media
Šmarnice
Tumblr media
Jesenski podlesek (več listov iz enega stebla)
Tumblr media
Čemaž (izrazit vonj in posamezni listi)
Mnogi namreč trdijo, da ni boljšega čistila za kri in prebavila, kot je čemaž. Ne le, da ima vse značilnosti česna, pač pa ima tudi vse njegove učinkovine in pozitivne lastnosti. Hkrati pa je še boljši, še bolj zdravilen in še bolj učinkovit. Ne le, da izjemno očiščuje telo in kri, pač pa tudi pomaga zniževati in uravnavati krvni pritisk in holesterol, učinkovit je tudi celo zoper aterosklerozo. Priporočamo ga predvsem tudi osebam, ki imajo težave s prebavnimi motnjami vseh vrst: z diarejo, izgubo teka, slabo prebavo in celo vetrovi, odpravlja pa tudi glistavost (bodieko).
Čemaž, ki smo ga včeraj nabrali, smo sesekljali v multipraktiku. Z njim smo napolnili steklene kozarce in ga prelili z oljčnim oljem. Pesto, ki je nastal, uporabimo samostojno na kruhu, v sendviču, ga primešate sirnemu namazu in skuti, ga dodate nekaj žličk v testenine s paradižniknikovo ali mesno omako, lahko ga dodate v čufte, na pico, lazanjo ali skuhate najboljši čemaževo juhico.
Danes vam zaupam svoj preprosti recept za čemaževo juho.
Sestavine za dve osebi:
100 g čemaža (ali več)
2 krompirja
1  manjša čebula
oljčno olje in košček masla
6dl zelenjavne jušne osnove (zelenjavno bio jušno kocko) ali vode
sladka smetana ali sirček po okusu
sol, poper
Čebulo sesekljamo na drobno in jo prepražimo na maslu in oljčnem olju. Dodamo ji na majhne kocke narezan krompir, ki ga na hitro prepražimo skupaj s čebulo in zalijemo z jušno osnovo. Vse skupaj kuhamo še 15 minut oz. toliko, da se krompir skuha. Juhi dodamo še sesekljan čemaž in vse skupaj pretlačimo, da se juha zgosti. Po okusu lahko dodate nekaj smetane ali žlico sirnega namaza. Čemaž bi lahko že na začetku prepražili in ga skupaj s krompirjem in čebulo kuhali. Na ta način ima juhica še bolj močan vonj in okus po čemažu, vendar se s kuhanjem uničijo nekateri vitamini svežega čemaža.
Dober tek in veliko zdravih rastlinic na krožniku, ki nam jih ta čas ponuja narava.
  Čemaž je zelo zdrava in okusna rastlina, ki nam jo trenutno ponuja narava. Vsako leto mediji poročajo o zastrupitvah z rastlinami podobnimi čemažu. Sama sem mnenja, da je zelo težko zamenjati čemaž z drugimi strupenimi rastlinami.  Čemaž je zelo zdrava in okusna rastlina, ki nam jo trenutno ponuja narava. Vsako leto mediji poročajo o zastrupitvah z rastlinami podobnimi čemažu.
0 notes
pisankroznik · 5 years
Text
JEDILNIK 96
Ponedeljek, 12. november 2018
POLPETI IZ NAKALJENE ČIČERIKE, BLANŠIRANA ŠPINAČA, RADIČ Z REDVKICO
POLPETI IZ NAKALJENE ČIČERIKE
Sestavine: 400 g nakaljene kuhane čičerike (recept februar 2014), jajce, 50-80 g drobtin, sok limone, peteršilj, manjša čebula, sol, poper, olje
Vse sestavine stresemo v multipraktik in zmiksamo. Stresemo v posodo in oblikujemo polpete, ki jih za nekaj časa shranimo v hladilniku. V ponvi segrejemo olje in polpete pečemo na vsaki strani 4 minute.
BLANŠIRANA ŠPINAČA
Sestavine: špinača
Špinačo očistimo in operemo. Zavremo vodo in v njej za 2 minuti blanširamo špinačo. Vodo odlijemo, špinačo sesekljamo in postrežemo.
Tumblr media
RADIČ Z REDKVICO
Sestavine: radič, redkvica, olje, kis, sol
0 notes
borut-blog1 · 7 years
Text
San Cristobal
14.03. Zjutraj, po pregledu vremenske karte se Kapitan odloči nadaljevati pot v petek, namesto v sredo. Bojda bodo vetrovi v petek boljši oziroma sploh bodo. Približno 300-500 milj južneje bomo ze prisli v območje južnih pasatnih vetrov, ki nas bodo nato gnali vso pot, kaksnih 4000 milj do Markezov in Tahitija. Zunaj, na sidrišču čudno ropota, nekdo po zvočniki nekaj govori- pogled odkrije Guardacostas ladjo, ki dviguje sidro. Iz dimnikov se ji kadi črn dim, kot da je kaksen v spor. Zgleda, da je ze precej v letih. Z J in J se z taksijem-čolnom odpeljemo na obalo, v bar na wifi. Dopoldanska bonaca, nebo brez oblaka, svic kaplja tudi iz brade.. Ob 13h se vrnem na barko po kopalke in masko. Čakam na taksi za obalo, nikjer nobenega! Lotim se pranja majic in kopalk (voda na barki!). Ponovno oprezam za taksijem. Izgleda, da so si vsi trije vzeli 'sijesto'Pa nic! Stusiram se na spojlerju, skuham kavo in pod tendo berem Pacifik pilot buk. Ob 17h se spravim kuhat pozno kosilo ali zgodnjo vecerjo. Najdem španske paprike v konzervi, rdeče, boljšega okusa, kot sem predvideval. Čebula, korenje, corned beef konzerva (podobno našemu dorucku), malo riza in paradižnika in rižota je na mizi. Filipinc Marc jo pohvali dvakrat!!
0 notes
bosstjanz · 7 years
Photo
Tumblr media
Gorenjski kalamari v solati. #čebula
0 notes