#vzgoja | Explore Tumblr Posts and Blogs

hsqurban · 4 years

Text

Pričanje vere: Pomen in pogoji

Ašhadu an la ilaha illa Allah, wa ašhadu anna Muhammadan rasulullah (pričam, da ni nobenega božanstva vrednega čaščenja, razen Allah in da je Muhammad Allahov Poslanec)

Zakaj izjava ‘’La ilaha illa Allah’’?

Zato ker je to prva dolžnost muslimana. Torej, kdor ima namen sprejeti islam, mora razglasiti svojo vero in verovati v njo.

Zato ker bo vsak, ki jo iskreno izgovori in vanjo veruje ter s tem išče Allahovo zadovoljstvo, rešen pred Peklom. Poslanec (mir in blagoslov z njim) je rekel: ‘’Allah je prepovedal Pekel vsakomur, ki reče: ‘Nihče ni vreden čaščenja, razen Allaha,’ in s tem išče Allahovo zadovoljstvo.’’ (Sahih Al-Buhari: 415)

Zato ker bo vsak, ki umre, medtem ko veruje vanjo, sprejet v Raj. Poslanec (mir in blagoslov z njim) je rekel: ‘’Kdor umre ob spoznanju, da ni božanstva, razen Allaha, bo vstopil v Raj.’’ (Musnad Ahmad: 464)

Zato ker je poznavanje njenega pomena in zapovedi nedvomno največja in najpomembnejša dolžnost muslimana.

Pomen La ilaha illa Allah

To pomeni, da nihče ni vreden biti čaščen, razen Allaha. Ta izjava negira obstoj vsakršnega drugega božanstva poleg Allaha in potrjuje, da je Allah edini Resnični Bog vreden čaščenja.

Arabska beseda ilah (bog) se nanaša na vsako bitje, ki je čaščeno. Torej, kdor časti nekaj, je v bistvu to vzel za boga poleg ali namesto Allaha. Vsa takšna božanstva so lažna, razen edinega Boga – Allaha, resničnega Boga in Stvarnika.

Torej izključno Allah je vreden čaščenja. Samo Njega morajo človeška srca častiti z največjo ljubeznijo, poveličevanjem, ponižnostjo in strahom, ter samo Nanj se mora zanašati in Ga klicati. Nikogar se ne bi smelo klicati, prositi za pomoč ali se zanašati nanj, razen Allaha. Molitve in žrtvovanja morajo biti ponujene izključno Njemu in On bi moral biti čaščen z vso iskrenostjo. Kuran pravi: ‘’Zapovedano jim ni bilo nič drugega kot to, da častijo samo Allaha, da Mu iskreno izpovedujejo vero.’’ (Sura Al-Bajjina, 98:5)

Tisti, ki iskreno častijo Allaha, sledijo zapovedim pričanja vere, bodo zagotovo živeli srečno življenje, saj le v čaščenju izključno Allaha, srca najdejo mir in resnično zadovoljstvo. Kuran pravi: ‘’Kdor dela dobra dela, naj bo moški ali ženska, medtem ko je vernik, potem mu bomo zagotovo dali dobro življenje.’’ (Sura An-Nahl, 16:97)

Dva glavna dela La ilaha illa Allah

Ta velika izjava je sestavljena iz dveh delov, ki ju morate spoznati, da bi razumeli njen pomen in pogoje:

prvi del: La ilaha (ni božanstva) negira obstoj nekega drugega božanstva poleg Allaha, zavrača pripisovanje partnerjev Allahu pri čaščenju (Širk) in zahteva nevero v vsako bitje ali stvar, ki je čaščena poleg Allaha, bodisi človeško bitje, žival, idol, zvezdo ali karkoli drugega.

drugi del: illa Allah (razen Allah) potrjuje, da je Allah edini Resnični Bog vreden čaščenja in zato morajo biti vsa dejanja čaščenja, kakor so molitev, prošnja in zanašanje, usmerjena izključno Njemu.

Vsa dejanja čaščenja morajo biti usmerjena izključno Allahu; kdor neko dejanje čaščenja usmeri nekomu drugemu poleg Allaha, je striktno rečeno nevernik.

Kuran pravi: ‘’In kdor kliče poleg Allaha še drugega boga brez kakršnegakoli dokaza o njem, ta bo pred svojim Gospodarjem polagal račun, neverniki zares ne bodo uspeli!’’ (Sura Al-Mu’minun, 23:117)

Pomembnost La ilaha illa Allah je skupaj s svojima dvema glavnima deloma omenjena v naslednjem verzu: ‘’Kdor zavrača lažna božanstva in veruje v Allaha, se je oprijel najčvrstejše vezi, ki se ne bo prekinila.’’ (Sura Al-Bakara, 2:256) Besede ‘’kdor zavrača lažna božanstva’’ predstavljajo pomen prvega dela pričanja vere, La ilaha; medtem ko besede ‘’in veruje v Allaha’’ predstavljajo pomen njegovega drugega dela, illa Allah.

Pričanje, da je Muhammad Allahov Poslanec (mir in blagoslov z njim)

Kdo je Allahov Poslanec (mir in blagoslov z njim)?

Njegovo rojstvo

Poslanec Muhammad (mir in blagoslov z njim) je bil rojen v Meki leta 570 po Kr. Njegov oče je umrl pred njegovim rojstvom in tudi njegova mati je umrla, ko je bil še mlad. Zato je zanj skrbel njegov dedek po očetovi strani Abdul-Muttalib. Po smrti njegovega dedka pa je zanj skrbel Abu Talib, eden od stricev po očetovi strani.

Njegovo življenje in vzgoja

Muhammad (mir in blagoslov z njim) je štirideset let pred prejetjem razodetja živel v plemenu Kurejš iz Meke, v katerega je bil tudi rojen. V tem obdobju (570-610 po Kr.) je postal zaradi svoje poštenosti in izjemnih vrlin med svojimi ljudmi, znan kot As-Sidik Al-Amin (iskren in zaupanja vreden). Delal je kot pastir in kasneje kot trgovec. Pred prihodom islama je ohranjal čisto monoteistično verovanje Poslanca Abrahama, hanifa, s tem, da je častil izključno Allaha, ne da bi Mu pripisoval kakršnekoli partnerje in zavračal čaščenje idolov ter poganske prakse.

Njegova misija

Ko je Allahov Poslanec (mir in blagoslov z njim) dopolnil štirideset let, se je redno umikal v votlino Hira’ na vrhu gore Nur na obrobju Meke v današnji Savdski Arabiji, kjer je meditiral in častil Allaha. Takrat je začel prejemati razodetja od Allaha. Prvi verzi, ki jih je prejel, so bili: ‘’Beri v imenu svojega Gospodarja, ki ustvarja, ustvarja ljudi iz Alak! Beri! Zares je tvoj Gospodar Najplemenitejši, poučil je s peresom, poučil je človeka, česar ni vedel.’’ (Sura Al-’Alak, 96:1-5) Ti verzi so vodili v novo obdobje znanja, branja, svetlobe in usmeritve. Kuranska razodetja so se nadaljevala do njegove smrti triindvajset let kasneje.

Začetek njegove misije

Po treh letih tajnega pridiganja je Allahov Poslanec (mir in blagoslov z njim) preživel še deset let javnega pridiganja islama. V tem obdobju so bili on in njegovi družabniki podvrženi vsem oblikam nepravičnosti in preganjanja s strani poganov Kurejšev. Ni obupal, temveč se je med sezono romanja začel predstavljati romarjem, ki so prišli iz različnih plemen in jih pozival v novo vero. Romarji iz Medine so sprejeli islam in kmalu zatem so se muslimani postopno pričeli seliti v njihovo mesto.

Njegova selitev

Ko je bil star triinpetdeset let se je Allahov Poslanec (mir in blagoslov z njim) preselil v Medino, ki se je takrat imenovala Jatrib, v letu 622 po Kr., saj so ugledneži Kurejšev načrtovali njegov umor. Tam je preživel deset let, pozival ljudi v islam in muslimanom zapovedoval molitev, Zakat ter ostale islamske obrede.

Njegov trud v širjenju islama

Po njegovi selitvi v Medino (622-623 po Kr.) je Allahov Poslanec (mir in blagoslov z njim) položil temelje za islamsko civilizacijo in določil vidike muslimanske družbe. Izkoreninil je plemensko fanatičnost, širil znanje, vzpostavil načela pravičnosti, poštenosti, bratstva, sodelovanja in organiziranosti. Nekatera plemena so poskušala končati širjenje islama enkrat za vselej, kar je vodilo v številne spopade in vojne, vendar je Allah podprl Svojega Poslanca in naredil vladavino islama superiorno. Zatem so ljudje v Meki in v večini mest ter plemen na Arabskem polotoku prostovoljno in množično začeli vstopati v to veliko vero, popolnoma prepričani, da je resnična vera..

Njegova smrt

V lunarnem mesecu Safar, leta 11 po hidžri (junij 632 po Kr.), ko je Allahov Poslanec (mir in blagoslov z njim) razširil sporočilo islama in je Allah izpolnil Svojo obljubo muslimanom s tem, ko je izpopolnil Svojo vero zanje, je Poslanec (mir in blagoslov z njim) dobil nenadno vročino, ki je vodila v njegovo smrt na ponedeljek Rabi’ Al-Avval leta 11 po hidžri. (8. junij 632 po Kr.) v starosti 63 let. Pokopan je bil, kjer je umrl, v stanovanju svoje žene Aiše – ki danes stoji v Poslančevi mošeji v Medini.

Ime našega poslanca

Muhammad je bil sin Abdullaha, sin Abdul-Muttaliba iz Benu Hašim, klana Kurejšev. Nesporno je bil najplemenitejši od vseh Arabcev.

Poslanec za vse človeštvo

Allah je poslal Muhammada, kot poslanca ljudem vseh ras, razredov in barv ter naredil, da je dolžnost vseh, naj ga ubogajo. Kuran pravi: ‘’Reci: ‘O, ljudje! Resnično, jaz sem za vse vas Poslanec od Allaha.’ ‘’ (Sura Al-A’raf, 7:158)

Razodet mu je bil Kuran

Allah mu je spustil največjo od Svojih božjih knjig, častni Kuran, ki mu laž ne more priti ne izpred njega ne izza njega. (Sura Fussilat, 41:42)

Bil je pečat glasnikov vere in poslancev

Muhammad je bil poslednji Poslanec poslan od Vsemogočnega Allaha, tako za njim ne bo nobenega poslanca, kar dokazuje verz: ‘’Muhammad ni oče nikogar od vaših mož, temveč je Allahov Poslanec in Pečat prerokov.’’ (Sura Al-Ahzab, 33:40)

Pomen pričanja, da je Muhammad Allahov Poslanec

To pomeni verovati v njegove izjave, opravljati dejanja, ki jih je ukazal, izogibati se dejanjem, ki jih je prepovedal in častiti Allaha na način, ki ga je predpisal in kakor nas je naučil.

Kaj pomeni verovanje, da je Muhammad Allahov Poslanec?

Verjeti vsem izjavam, ki jih je izrekel o vsem. To vključuje naslednje:

Zadeve povezane z nevidnim svetom, kot so Zadnji dan, večna blaženost v Raju in nenehna kazen v Peklu.

Dogodki, ki se bodo zgodili na Sodnem dnevu, znamenja tega dneva in veliki dogodki pred koncem sveta.

Zgodbe preteklih narodov in dogodki, ki so se zgodili med poslanci in njihovimi ljudmi.

Opravljati dejanja, ki jih je zapovedal in izogibati se dejanjem, ki jih je prepovedal. To vključuje naslednje:

Podrediti se njegovim ukazom, s popolnim prepričanjem, da ni govoril po svojih strasteh in da je bilo to, s čimer je prišel, nič drugega kot razodeto razodetje. Kuran pravi: ‘’Kdor se pokorava Poslancu, se je že pokoril Allahu.’’ (Sura An-Nisa’, 4:80)

Izogibati se dejanjem, ki jih je prepovedal, kot so napačne prakse in grdo obnašanje, s popolnim prepričanjem, da nam je to prepovedal zaradi Božje modrosti za našo korist, čeprav se včasih ne zavedamo te koristi.

Biti prepričan brez vsakršnega dvoma, da nam bo opravljanje dejanj, ki jih je zapovedal in izogibanje dejanjem, ki jih je prepovedal zelo koristilo in nas osrečilo v tem življenju in na onostranstvu. Kuran pravi: ‘’In ubogajte Allaha in Poslanca, da bi vam bila izkazana milost.’’ (Sura Ali ‘Imran, 3:132)

Čvrsto verjeti, da bodo tisti, ki ne ubogajo Allahovega Poslanca, trpeli bolečo kazen. Kuran pravi: ‘’Naj se pazijo tisti, ki se upirajo njegovemu ukazu, da jih ne prizadene huda skušnjava in jih ne doleti boleča kazen!’’ (Sura An-Nur, 24:63)

Častiti Allaha v skladu s poslančevimi navodili. To vključuje naslednje:

Slediti njegovemu primeru: Moramo slediti poslančevi Sunni ali praksi, vključno z njegovimi besedami, dejanji in molčečimi privolitvami v vseh vidikih našega življenja. Bolj ko oseba sledi poslančevemu primeru, bolj se približa Allahu in višje stopnje časti bo imela pri svojem Gospodarju. Kuran pravi: ‘’Reci: ‘Če zares ljubite Allaha, mi sledite in Allah vas bo vzljubil in vam odpustil vaše grehe. Allah pa je Tisti, ki odpušča, Usmiljeni.’ ‘’ (Sura Ali ‘Imran, 3:31)

Islam je popoln: Allahov Poslanec (mir in blagoslov z njim) je prenesel islam in vse njegove zakone v popolnosti, zato nikomur ni dovoljeno vpeljati neke prakse v islam, ki je Poslanec (mir in blagoslov z njim) ni odobril.

Islam je primeren za vsa obdobja in mesta: Islamska pravila omenjena v Kuranu in poslančevi Sunni so primerna za vsa obdobja in mesta, saj nihče ne ve z gotovostjo, kaj je najboljše za ljudi, razen Allah, ki jih je ustvaril.

Slediti poslančevi Sunni: Zato da bi bila dobra dejanja in dejanja predanosti sprejeta pri Allahu, morajo biti storjena v skladu in na način, ki ga je predpisal Poslanec (mir in blagoslov z njim). Kuran pravi: ‘’Kdor hrepeni po srečanju s svojim Gospodarjem, naj opravlja dobra dejanja in naj si v čaščenju svojega Gospodarja poleg Njega ne vzame nobenega drugega (za Boga).’’ (Sura Al-Kahf, 18:110) Izraz ‘’dobra dejanja’’ tukaj označuje dejanja, ki so narejena v skladu s poslančevo Sunno.

Novotarije v verskih zadevah so strogo prepovedane: Tisti, ki vpeljejo novotarijo v vero (dejanje čaščenja, ki nasprotuje poslančevi Sunni), na primer molitev, ki je ni odobril Poslanec (mir in blagoslov z njim), jasno nasprotuje njegovemu ukazu in na novo predstavljena novotarija bo zavrnjena. Kuran pravi: ‘’Naj se pazijo tisti, ki se upirajo njegovemu ukazu, da jih ne prizadene huda skušnjava in jih ne doleti boleča kazen!’’ (Sura An-Nur, 24:63) V zvezi s tem je Poslanec (mir in blagoslov z njim) rekel tudi: ‘’Kdor vpelje nekaj v to našo vero, kar ni od nje, bo le-to zavrnjeno.’’ (Sahih Al-Buhari: 2550, Sahih Muslim: 1718)

https://newmuslimguide.com/sl/index

0 notes

ladygoalie · 4 years

Text

Fajt za pire!

Purée in čufte

Globalni uspeh,

vzgoja mladega gurmana,

redko kdo še zna narediti maslo

in dober purée

nekako smo avtomatizirano začeli

kupovati najcenejše

čufte v embalaži,

naši možgani

in glava postajata podobna igračkam

iz happy meal paketa,

podatki nam drsijo preko

pametnih telefonov

67 lajkov za piknik s frendi

čevapi,

burek,

smuti,

droži so prevzele sceno,

utapljam se v župi podatkov

naj me reši nek zrel avokado,

da ga zmečkam

kot purée

z malo limete bo odličen.

0 notes

matejspehar · 6 years

Quote

Naša šola je ena redkih, ki odstopa od standardov večine evropskih držav in otrokom ne zagotavlja vzgoje v skladu z verskim prepričanjem staršev. Vse to iz sovraštva do krščanstva in starih predsodkov do vere in Cerkve. Ta šola nadaljuje staro komunistično prakso, ki mlade vodi v ateizem, ko vero predstavlja kot nekaj, kar je preseženo, nekoristno in celo škodljivo za človeka.

Franc Rode v nagovoru pri maši v baziliki sv. Petra vir: rtvslo.si

foto: wikipedia

Ne sovražim nikogar. Ok, priznam, morda imam koga bolj rad od drugega. A sovražim res ne, le kdo mi gre občasno na živce. Pa še to se kaj hitro umirim. Tudi nimam težav z različnostjo, sem mnenja, da je vsak človek unikum, posebnež svoje sorte. Nimam predsodkov do zgodovine, ne do komunistov, ne do krvave zgodovine krščanske cerkve. Gledam da se bom mel fino danes, da bom otrokom zapustil čim več lepega. Da me bodo imeli v lepem spominu. Da bodo verjeli v tisto kar bodo čutili, da bodo čutili tisto v kar bodo verjeli.

In izbira vere za najine otroke je prevelika odgovornost, z ženo sva mnenja, da gre za intimno odločitev posameznika. Zato noben od treh otrok ni krščen. Ko bodo začutili klic, potrebo se bodo sami odločili za svojega boga, naj bo to Buda, Alah, Jezus, to je njihova stvar. Če bodo verjeli v sebe bom še najbolj vesel.

Včeraj sva z najmlajšim, trinajstletnikom ponavljala zgodovino. Učijo se o prvih civilizacijah, prvih bogovih, prišla sva tudi do Judov, do deset božjih zapovedi, do bibilije. Prav užival sem v debati z njim. Ker sem videl, da je odprt, do vseh. Ne vem, če je to prava vzgoja, a je naša vzgoja. Če ga bo zanimalo še več, vem da bo pogooglal, si izposodil knjigo, pogledal film. Kakšne želje po verouku nikoli ni bilo, pri nobenem od otrok. Če bi bila, ne bi nasprotoval.

Z veseljem obiskujemo cerkve, skoraj v vsakem tujem kraju, na vsakem popotovanju pokukamo v njihovo notranjost. Ker so te stavbe priče neštetih življenskih zgodb, stoletja so gledale veselje, žalost, dajale zavetje in odgovore neštetim ljudem. Morda nas kdo kdaj pogleda postrani, ker se na vhodu ne prekrižamo, a vseeno sem otroke naučil, da so spoštljivi do ostalih, da nimajo rok v žepih, da se obnašajo objektu primerno.

Zato prosim, gospod Rode, ne obsojajte. Ne pridigajte o življenju slehernika, če ga sami ne živite. Nimate obutih naših čevljev, ne živite naših življenj, ne hranite naših otrok. Ne duhovno, ne materialno. Zgodovina o vas ne beleži ravno lepih dejanj, tudi dandanes so vam afere dodobra načele ugled. Slovenska ustava striktno ločuje šolo in Cerkev. Z razlogom.

Resno, Jezus mi je bil všeč, samo njegov fan klub pa mi gre včasih res na živce.

#kardinal #franc rode #vatikan #cerkev #ateizem #slovenija #šola #bazilika #st. peter's basilica #st. peter #vatican

1 note · View note

filologija · 5 years

Text

Kvintilijan in Kozma Ahačič o retoriki in informativnih dnevih

Na retoriko smo nekako pozabili, sem pomislil, ko sem ob prebiranju jezikoslovne razprave o jeziku v času nacizma naletel na videoposnetek Hitlerjevega govora.

Ujeli smo se v past, na katero opozarja že Mark Fabij Kvintilijan v svoji Šoli govorništva: »Brž ko je jezik postal vir zaslužka in ko so se ljudje navadili izrabljati dobrine govorništva v slabe namene, so tisti, ki so veljali za govornike, opustili skrb za značaj. Govorništvo, zapuščeno, kot je bilo, je nato postalo plen ljudi z manjšimi umskimi sposobnostmi.«

Na prvi pogled bi se lahko predajali utvari in zatrjevali, da je tudi danes retorika prisotna povsod. Vendar to večinoma ni retorika, ampak »izraba dobrin govorništva«, kot to imenuje Kvintilijan. Urjenje v spretnosti, kako s čim manj truda doseči čim večji učinek; kako nastopati pred kamerami; kako prepričati ljudi.

Retorika tudi ni zgolj spretnost uspešnega sporazumevanja, pa čeprav se nekaj retoričnih načel naučijo naši mladi tudi pri pouku slovenščine. Retorika je v resnici vzgoja ljudi, ki nas bodo vodili. V njenem središču je vsebina, njen zadnji korak spretnost, kako to vsebino povedati.

V času, ko postavljamo v vseh delih javnega življenja formo v ospredje – in ji vsebino iščemo šele naknadno – je zato na mestu vprašanje: koliko rétorjev (izobraženih govornikov) sploh vzgojimo? Koliko ljudi, ki jim ne manjka znanja, poštenja in drugih vrlin in ki znajo hkrati svoje misli dobro in prepričljivo ubesediti? Dva na generacijo? Štiri? Deset?

Stvar celotne človekove osebnosti

V retoriki se v Sloveniji (in še to zgolj na najosnovnejši ravni) izobrazi približno toliko otrok, kakor se jih je v času, ko smo imeli eno samo pomembnejšo šolo, stanovsko šolo v Ljubljani. V njenem petem razredu so učenci spoznavali osnove retorike s pomočjo učbenika Erotemata dialecticae et rhetoricae, ki ga je napisal Lucas Lossius. Slovenski protestantski pisci od Trubarja dalje so se srečevali z retoričnimi priročniki Filipa Melanchthonain v svojih delih redno uporabljali vrsto tedaj splošno znanih izrazov, kot so argument, eksempel, istorija, priča, figura, pild in mnogi drugi. Slovenski humanist Martin Pegij je leta 1561 izdal odličen latinski priročnik z obdelavo retoričnih figur in tropov De schematibus et tropis v osmih knjigah. Skozi nadaljnja stoletja se je prisotnost retorike na Slovenskem samo še krepila.

Dokler nanjo nismo začeli pozabljati. Dokler ni postal uspeh že to, da je pred leti postala retorika eden od številnih osnovno- in srednješolskih izbirnih predmetov, ki ga na maloštevilnih šolah z mnogo truda uspe poučevati nekaj entuziastičnim učiteljem. Samo za okus, seveda. In za redke otroke, ki jih predmet po spletu naključij sploh pritegne.

Prišli smo do točke, ko sodimo, da so dobri govorniki že tisti, ki s pomočjo nekaj naučenih trikov uspešno skrivajo svoje neznanje in dvomljive sposobnosti. Da je retorika stvar celotne človekove osebnosti in ne more biti samo spretnost, so vedeli že v antiki. Slabo poznavanje vsaj osnovnih retoričnih načel poleg tega ni tako nedolžna stvar. Če jih ne poznamo, je z nami veliko lažje manipulirati. Dober govornik ne zna zgolj dobro govoriti: zna tudi kritično poslušati.

Temna plat

Retorika ima namreč tudi svojo temno plat. Kakor nas lahko vodi k dobremu, nas lahko skoraj enako učinkovito vodi k zlu.

Spletna povezava na Hitlerjev govor se je odprla. Leta 1933, takoj po imenovanju na položaj kanclerja, je zbral množico ljudi v športni dvorani in spregovoril. Govor je bil sestavljen v skladu z vsemi pravili – čeprav se še danes mnogi sprašujejo, koliko je bilo naučenega in koliko prirojenega. Začenjal je mirno, nekoliko sramežljivo, stopnjeval do silovitosti in spet umiril. Znova in znova. Stoje, na pamet, a z zapiski na mizi. Podal se je v zgodovino, opisal sedanjost, večinoma realno, v ključnih poudarkih pa popolnoma sprevrženo in manipulativno.

Sklepi govora so bili umeščeni tako preudarjeno, da mu jih še izreči ne bi bilo treba. Poslušalce je osvojil s tem, da jih je vodil do sklepov, ne da bi jih zares izgovoril, vse to z besedami, ki jim je sam dal nov pomen. In ko jih je slednjič izbruhnil v strastni jezi, je lahko vsak del množice začel živeti utvaro, da je izgovoril zgolj tisto, kar je že dolgo samoumevno, nujno in znano.

Ampak to ni bila več retorika, to je bila zgolj spretnost manipuliranja. Opozorilo, kako hitro lahko ob odsotnosti dobrih rešitev vzniknejo slabe.

Dan za dobre rešitve

Zato je petek pomemben dan, dan za dobre rešitve, dan, ko bodo naši mladi izbirali svoje bodoče srednje šole in fakultete. In kakšni naj bodo bodoči »retorji« do učiteljic in učiteljev, do profesoric in profesorjev? Takole je pred zelo malo manj kot dva tisoč leti svetoval Kvintilijan: »Naj imajo učitelje enako radi kot učenje; predstavljajo naj si, da so učitelji njihovi starši – seveda ne telesni, ampak duhovni. Ta spoštljivi odnos bo veliko prispeval k učenju, radi jih bodo poslušali, verjeli njihovim besedam in si želeli biti taki kot oni, nenazadnje bodo tudi veseli in živahni prihajali v šolo. Ne bodo se jezili, kadar jih bo učitelj popravil, veseli bodo, kadar jih bo pohvalil, in bodo s prizadevnim delom učitelju prirasli k srcu. Učitelj mora učiti, učenec pa se mora biti pripravljen učiti.«

O avtorju in prevajalcu

Dr. Kozma Ahačič, klasični filolog in slovenist, je urednik portala Fran in raziskovalec. # Citata Marka Fabija Kvintilijana sta iz prevoda dr. Matjaža Babiča. # Prispevek je bil prvotno objavljen v Delu, 13. februarja 2019, pod naslovom »Govor jeznega kanclerja«.

Read the full article

0 notes

konopljazdravi · 4 years

Link

via Konoplja Zdravi

#IFTTT #Konoplja Zdravi

0 notes

slovenijablog02 · 7 years

Text

Izolskim uršulinkam plaketa z zlatim grbom

V Izoli so na sobotni večerni proslavi ob občinskem prazniku med drugimi podelili priznanje (plaketo z zlatim grbom) sestram uršulinkam ob 50. obletnici prisotnosti in delovanja, ki "so zelo zaznamovale mesto in župnijo. Poskrbele so za številna izobraževalna in dobrodelna področja" (Vzgoja otrok in mladostnikov, Pastorala gluhih in naglušnih…).

e-Uršulinke /12. jul.

e-Primorske novice

0 notes

janezplatise · 7 years

Photo

VABILO NA DAN ODPRTIH VRAT GLASBENEGA ATELJEJA TARTINI Glasbeni atelje Tartini, ki je na Smoletovi 16 v Ljubljani vabi na DAN ODPRTIH VRAT, ki bo v soboto, 22. aprila, od 9. do 12. ure s predstavitvijo programov ob 10. uri.

Glavne značilnosti uveljavljenega glasbenega ateljeja oziroma glasbene šole Tartini so dolgoletne izkušnje, odlični rezultati, zanimive in poučne igre ter učinkovite metode učenja!

Vabljeni k vpisu v novo šolsko leto javno veljavnih programov: predšolska glasbena vzgoja, glasbena pripravnica, violina, viola, violončelo, kontrabas in klavir.

Informacije po telefonu 01 28 00 871 in na spletni strani tartini.si

#glasbeni atelje tartini dan odprtih vrat

0 notes

uros-m · 11 years

Text

Hevisaurus, kontrast zaplankane produkcije otroških vsebin

vir: http://www.metal-archives.com/bands/Hevisaurus/3540292784#

Ko sem pred skoraj letom postal oče sem v samo vlogo morda vstopil nekoliko naivno. Še danes mislim, da je to edini pravilni način za vstop v starševstvo – neobremenjen z vnaprej izoblikovanimi mnenji. Vendar pa sem kmalu ugotovil, da je večina (multi)medijskega materiala, ki je namenjen otrokom z mojega vidika popolnoma poneumljajočega. Risanke, serije, oddaje in pesmi ponujajo približno toliko možganske stimulacije kot opazovanje sušenja sveže barve pri čemer bi pri slednjem verjetno vseeno prej prišli do kakšnega filozofsko relevantnega zaključka.

Moje razočaranje nad celotno vsebino otroške in mladinske produkcije gre predvsem v smer, da vsi izdelki predpostavljajo, da so otroci sila primitivni osebki in jim je zato potrebno eno in isto stvar ponavljati do onemoglosti, da se jih prime. Tipičen primer tega je risanka »Biba hiti«, kjer so producenti postavili recept: problem > pokličemo čarovnika > poiščemo tri vrata > najdemo rešitev. Verjeli ali ne se ta vzorec pojavi v popolnoma vseh epizodah. Ne samo to, dejansko se vzorci ponavljajo veliko bolj detajlno. Način kako se prikliče čarovnika, kaj čarovnik pove, lovljenje letečega ključa za prva vrata in tako naprej, ad infinitum. Če to poneumlja mene, kje je potem argument, da to ne poneumlja tudi otroka? Samo zato, ker ne zna govoriti, hoditi in si brisati lastne riti še ne pomeni, da ne razume kompleksnejših struktur zgodbe oz. da ga te ne privlačijo. Zakaj je potrebno otroku vse servitati v majhnih instant koščkih, ki so popolnoma standardizirane oblike?

Enako velja za otroške glasbo pri kateri je velik vrhunec že, če poleg zlajnanega ksilofona in klavirja lahko slišimo morda še kakšen drug kos inštrumenta. Bog ne daj, da bi tu in tam zazvenela kakšna kompleksnejša melodija. Zakaj tako poneumljamo otroke s temi preprostimi in instant melodijami? Zakaj starši ne vidijo, da otrokom ravno tako paše Tchaikovsky kot njihovi babici? Zakaj se starši bojijo otroku zavrteti komad, ki ga igra Lenny Kravitz? Bi bilo tako narobe, če bi otrok poplesaval ob ritmih pesmi Detroit rock city?

Na tem mestu vstopi band Hevisaurus. Če zanj še niste slišali se ne sekirajte. Tudi meni bi bil popolna neznanka, če ne bi nanje naletel popolnoma neključno, ko sem prejšnji teden z malim Luko pregledoval aplikacijo Vevo na mojem Apple TVju, medtem ko sem iskal otroške pesmi. Med pregledovanjem kategorij sem res naletel na »Children's songs«. Z nizkimi pričakovanji sem pritisnil na play. Po nekaj mlačnih komadih se v kadru pojavijo v leder oblečeni dinozavri. Ni šlo za risanko ampak za prave ljudi v kostumih, ki so na vrhu griča s pogledom na veliko kolo, ki spominja na milenijsko kolo v Londonu poplesavali in žgali na kitare. Po začetkih pesmi, ki še najbolj spominja na privzeto melodijo zvonenja na iPhonu se je pesem začela stopnjevati. Vse bolj so kitarski riffi začeli postajati resni in težki. Z odprtimi usti sem začel sestavljati koščke: usnje, dinozavri, električne kitare, zvočniki, bobni … gledam videospot skupine, ki igra otroški metal. Tisti moment sem končno spoznal kako omejena je ponudba otroške glasbe pri nas. Naš mali pobalin se ni popolnoma nič utrašil v usnje odetih dinozavrov. Bilo mu je všeč in zabaval se je. Čeprav mu je všeč Ribič Pepe, ki ga je sposoben v trenutku prizemljiti in umiriti je bil komad Ugala Bugala izpod prstov finske metal skupine Hevisaurus prav tako učinkovit. Saj načeloma nisem pristaš tega, da se otroka posadi pred TV, »zato, da bo mir« ampak prav tako pa nimam zadržkov, da mu zavrtim nekaj pametnega za nekaj minut. Moram priznati, da se mali kaj hitro naveliča ekrana in se gre igrati s čim drugim. Predvsem pada na zadeve, ki niso igrače. Sva kupila z ženo poganjalčka pa je bila škatla v kateri je prišel bolj zanimiva.

Skratka, kar hočem povedati je to, da se kognitivne sposobnosti otrok krepko pocenjuje in to vam upam zatrditi na podlagi svojih lastnih izkušenj. Če bo imel otrok izbiro bo šel raje bobnati na pokrovko kot da bi buljil v ekran in če bo imel izbiro bo raje žvečil moj copat kot pa za to narejeno igračo (slednjega sicer ne odobravam in hitro preprečim). Poanta vsega tega je, da otrok ni obremenjen z uvlejavljenimi koncepti, ampak smo mi, starši. Točno zaradi tega smo potem prepričani, da je potrebmo otrku vrteti otroške pesmice, mu vrteti otroške risanke, mu kupovati otroške igrače. Neumnost. Otrok ne ve kaj je otroška pesem, kaj otroška risanka in kaj je otroška igrača, ker so mu ti koncepti tuji. Mojemu otroku je vseeno, če v roki drži ceneno kitajsko platično lajico ali pa stekleničko maminega laka za nohte. Zakaj bi mu potem vsiljeval uveljavljene koncepte, če pa je vesel, ko lahko grize kuhalnico? Sam sem veliko bolj vesel, če žveči kos lesa kot pa plastiko s sto primesmi.

In enako logiko lahko koristimo pri ostalih stvareh. Pustite otroku izbiro. Preden me obtožite se zavdajte, da ne govorim o permisivni vzgoji. To je šaltanski pristop, ki je bil že zdavnaj dokazan za napačnega in je služil le temu, da je dajal notrnji mir staršem, ki se jim ni dalo ukvarjati z otrokom. Še vedno je otroka potrebno učiti reda, discipline in spoštovanja (prevsem z zgledom) ampak zakaj bi ga pri tem omejevali na neke dogme, ki omejujeo njegovo kreativnost? Naj se otrok sam odloči kaj bo delal, gledal in poslušal. Starš pa naj bdi nad tem, da bo otrok pri vsem tem vseeno upošteval pravila bontona in znal razlikovati kaj je prav in kaj je narobe.

Če se vrnem nazaj na Hevisaurus bi rad povedal samo to, da mi je ta band dokončno odprl oči. Nič več in nič manj. Tisto kar je v meni vrelo že nekaj časa je sedaj dobilo potrditev. Finci pa so dokazali, da znajo razmišljati izven okvirjev. To, da so na Finskem Hevisaurus uspeh, je dokaz, da se da tudi na področju otroške produkcije narediti kakovosten izdelek, ki ne sledi uveljavljenim konceptom. Hevisaurus premikajo meje ustavljenih tirnic – čas je, da tudi mi sestopimo iz njih in se sprehodimo tudi v druge smeri.

#otrok #vzgoja #glasba #tv #risanke

0 notes

totalldonbosko · 5 years

Link

#Janez Bosko #don Bosco #salezijanci #Slovenija #Neapal #šolsko leto #špor #vzgoja

0 notes

vreckapresenecenja-blog · 11 years

Text

CQ + PQ > IQ

(curiosity quotient)+(passion quotient) > IQ

Pokažite mi radovednega otroka s strastjo do učenja in vedno ga bom izbral pred manj zagrizenim otrokom z visokim IQ. Kajti radovedni, strastni otroci se učijo sami in se sami motivirajo. Znali se bodo naučiti, kako se učiti, ...

Mislim, da bi lahko naslednji stavek napisali nad vhod vsake šole: NIHČE SE NE UČI TAKO PRIDNO, KOT RADOVEDEN OTROK.

Nekateri otroci se taki že rodijo, ostale lahko pripravite do tega, da vzljubijo učenje, če jim z ustreznim POUČEVANJEM vcepite občutek radovednosti. Poglejmo si še zgodbo:

Govori o študentki univerze v Arizoni Britney Schmidt, ki so jo predmeti hudo dolgočasili, ker so njeni profesorji svojo snov samo odpredavali in odšli.

»Pri vseh predmetih sem imela najboljše ocene, vendar v njih nisem našla izziva in nisem razmišljala o novih stvareh« je povedala. Nekega semestra pa je morala gospodična Schmidt opraviti izpit iz naravoslovja; poučeval ga je odličen profesor, ki je zanetil njeno radovednost in jo navdušil za znanost. »Srečo sem imela«, je dejala. »Učila sem se pri nekom, ki je bil s srcem pri stvari«. In rojena je bila znanstvenica. Mnogo naravoslovnih predmetov pozneje je bila gospodična Schmidt sprejeta na UCLA, kjer je diplomirala iz planetne fizike, na univerzi v Chicagu pa še iz kozmo-kemije.

Ne morete pri nekom prižgati ognja strasti, če ne gori v vas samih.

Hillarie Rooney, ravnateljica osnovne šole v Laytonsvillu, mi je nekega dne po predavanju povedala, da je pri zaposlovanju učiteljev upoštevala samo en kriterij: »Ali imajo radi otroke?«

»Če ne najdete stika z otroki, nikoli ne boste mogli dobro poučevati predmeta, je dejala. Če ne čutite glasbe, je nikoli ne boste mogli igrati. Toda če imate radi otroke, in jim to pokažete, jih boste kljub temu, da predmeta, ki ga poučujete, ne poznate tako dobro, navdihovali in naučili se ga bodo sami. Vsakogar lahko naučim strategije, nikogar pa ne morem naučiti, da bi imel rad otroke. In to (ali ima učitelj rad otroke) začutite v učilnici takoj, ko vstopite. Osnovnošolski otroci imajo po večini radi svoje učitelje, a pogosteje bi morali videti učitelje, ki jim to naklonjenost vračajo!

Otroke motivirajo, da se ti kar najbolj potrudijo za svoje učitelje. Otroci to resnično počno zase, in če vidijo, da je učitelju zares mar ter se posveča njihovemu učenju, se bodo zagotovo radi učili. TO JE PRAVO UČENJE.« Je mogoče dvigniti svoj lastni PQ oziroma količnik strasti za učenje določenega predmeta, ne da bi vas spodbujal učitelj ali starš? Seveda. Samo spomnite se na čas, ko ste bili še otrok in ste dobili prvi gasilni avtomobil, lutko, zdravniški komplet ali astronavtsko čelado in ste vsem pripovedovali, da bi radi postali gasilec, manekenka, zdravnik ali astronavt. TA nedolžna strast za določeno službo, za katero niste poznali ne plače, ne delovnih ur ali zahtevnih priprav, je tisto, s čimer morate znova vzpostaviti stik. To je tisti otroški občutek »to hočem početi, ker hočem to početi in mi ni treba pojasnjevati, zakaj«, ki ga moramo vsi znova odkriti. Ali, če se izrazim drugače: znova morate odkriti svoj notranji gasilni avtomobil. IMAMO GA VSI.

#motivacija #IQ #PQ #CQ #vzgoja #inteligenčni kvocient #količnik strasti #količnik radovednosti

0 notes